DEJAVNOST

DELOVANJE DRUŠTEV DELOVNIH INVALIDOV ZDIS JE STRNJENO V OSEM PROGRAMOV:

 

1. SKRB ZA NEODVISNO ŽIVLJENJE INVALIDOV

Položaj invalidov v okolju, v katerem živijo, močno vpliva na njihovo kvaliteto življenja. Ker in kadar

izgubijo aktivno vlogo v delovnem procesu, jih družba velikokrat uvršča med tiste, od katerih ni koristi

in s tem se povečuje njihova socialna izoliranost. Starejši in težji invalidi ne zmorejo sami oblikovati

vlog in se prilagoditi stilu življenja generacije; iščejo poti sodelovanja v družbenem življenju, kar

povzroča tudi težave v medgeneracijskih odnosih; izgubljajo notranje ravnovesje in zmanjšuje se

njihovo človeško dostojanstvo. Z izgubo različnih sposobnosti se invalidom zmanjšuje občutek

lastne vrednosti, zadovoljnosti in zaupanja vase. Porajajo se številna vprašanja o lastnih sposobnostih

in strah pred morebitno nesamostojnostjo ter odvisnostjo od drugih. Vemo, da je občutljivost invalidov

velikokrat večja od ostalih. Na drugi strani pa je tudi dejstvo, da so svojci prav tako občutljivi, kadar

njihovo vloženo delo in trud ni cenjeno. Obisk in pogovor z nepokretnim oz. delno pokretnim invalidom

o težavah, ki ga bremenijo je pomembna komponenta pri preprečevanju in blaženju socialnih ter

psihičnih posledic invalidnosti. Aktivnost v programu so tudi preventivna merjenja krvnega tlaka in sladkorja.

Oblika programa so tudi srečanja, katerih poglavitni cilj je vzpostavljanje socialnih stikov preko druženja,

 

2. ZAGOTAVLJANJE ZAGOVORNIŠTVA

Vsebina programa se nanaša predvsem na nudenje pomoči invalidom s področja zakonodaje; pomoč pri

manjši sporih med delodajalci in invalidi ter njihovimi pravicami, ki izhajajo iz zakona o delovnih razmerjih

ter drugimi problemi kot so odhod/prihod na delo, preselitev delovnega mesta iz kraja v kraj,

premestitev na drugo delovno mesto, odpuščanje, pridobitev statusa invalidnosti, upokojitev, pravice iz

zdravstvenega zavarovanja ipd. Naša laična pomoč bo usmerjena predvsem v skupno iskanje možnih rešitev.

V razgovorih bomo poskušali skupaj z osebo, ki je v duševni stiski,

evidentirati konkretne probleme, ki jo pestijo.

Ob smrti invalida ali njegovih bližnjih izrekamo sožalje in nudimo potrebno podporo. Invalide, ki potrebujejo

pomoč, opogumljamo, krepimo samozavest, nudimo podporo in pomoč. Naše delo bo temeljilo na delu

s posameznikom v smislu individualnega svetovanja.

 

3. INFORMIRANJE

Informiranje pokriva široko polje dejavnosti in zajema cilje in metode integracije, teme, ki so pomembne za

vsakodnevno življenje invalidov, družbene zdravstvene vidike okvar, prizadetosti in

o v i r a n o s t i  Informativna dejavnost obsega: pripravljanje internetne strani društva invalidov,

sodelovanje v pedagoški akciji, sodelovanje v projektu "Občina po meri invalidov", izdaja društvenih

informacij, izdaja društvenega glasila/biltena.

 

4. IZOBRAŽEVANJE

Pomembno je delo na posamezniku za premik v pozitivno smer pri sprejemanju invalidnosti,

oblikovanju usklajene osebnosti - skozi podporo, izobraževanje in usposabljanje; s ciljem,

da naredimo invalida močnejšega, ki teži k bolj pozitivnemu gledanju na svet. Ker je poudarek

na medsebojnem sodelovanju, in ne na tekmovalnosti, je ozračje v skupini sproščeno, to pa

omogoča neobremenjeno ciljno učenje v skupini ter preizkušanje novih, učinkovitejših vedenjskih

in komunikacijskih vzorcev. Uporabniki pridobivajo elemente in podporo pri opolnomočenju

za doseganje ciljev na področju dela, ohranjanja in širjenja socialne mreže, socialnega vključevanja.

Z nastankom invalidnosti se znajde oseba na preizkušnji sposobnosti ustreznega obvladovanja

vsakdanjih težav in narave medosebnih odnosov. Kako deluje in kako se spoprijema z življenjem

v svojem okolju, je do neke mere pogojeno z njegovimi preteklimi izkušnjami. Življenje ob

nastanku invalidnosti je preprosto nova danost in priložnost za ustvarjalno življenje.

Pomembni del programa so tehnike in veščine, ki uporabnike naučijo pridobivanje povratnih informacij

v zvezi z njihovim opravljenim delom; naučijo se odzivati na kritiko; učijo se tehnik reševanja

problemov in ravnanja s težavnimi osebnostmi ipd.

 

5. ZDRAVLJENJE V NARAVNIH IN KLIMATSKIH ZDRAVILIŠČIH

Program obsega elemente rehabilitacijskega programa in pomoči delovnim invalidom, osebam

s telesno okvaro in invalidom po ZZRZI po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti.

Vključuje lahko postoperativno dodatno zdravljenje invalidov v naravnih in klimatskih zdraviliščih

ter na morju, pomoč s prevozi na terapije. Program obsega eno ali večdnevne aktivnosti s ciljem

ohranjevanja telesne in psihične kondicije. Na uporabnike le-te delujejo preventivno in terapevtsko

ter soustvarjajo normalnejše pogoje, da se lahko vsakodnevno vključujejo v življenje in delo.

Poleg fizične rehabilitacije prispeva tudi k psihični, saj prav elementi druženja pomenijo tudi obliko

integracije. Program pomeni sofinanciranje programov v objektih Zveze in v najetih kapacitetah.

Program poleg ohranjevanja telesnega zdravja invalidov veliko prispeva tudi k psihičnemu uravnovešenju

znotraj članov družine invalida, saj se v večini primerov izvaja kot družinska terapija.

Skupaj pomembno prispevata k povečevanju možnosti invalida za vključevanje v življenje in delo.

Program obsega tudi stacionarno klimatsko - zdraviliške več dnevne aktivnosti v zdraviliščih z

usmerjenim psihosocialnimi in zdravstvenimi terapijami in s ciljem ohranjevanja telesne rehabilitacije.

 

6. OHRANJEVANJE PSIHOFIZIČNIH SPOSOBNOSTI INVALIDOV

Program bo vseboval organizirano rekreacijo za skupine invalidov, s katero bodo dosegali boljšo

telesno kondicijo in ohranjali preostale zmožnosti in zdravje; se družili pred in po organizirani telesni

aktivnosti in s tem krepili medsebojne socialne vezi in dobili občutek enakopravne vključenosti v

družbo. Program bo nudil invalidom možnost vključevanja po interesnih športnih dejavnostih kot so

streljanje, kegljanje, pikado, balinanje, namizni tenis, tenis, ribolov... in pomeni rekreacijo za

vsakogar - doseganje boljše telesne kondicije in ohranitev zdravja skozi različne športno - rekreativne

panoge (sprehodi, pohodi, planinarjenje, kolesarjenje, plavanje; spoznavanje okolice; izmenjava izkušenj

in druženje), druženje v času pred in po organizirani športno - rekreativni aktivnosti pa ojačuje

medsebojne socialne vezi in daje občutek vključenosti v družbo. Program bo vključeval poseben vidik

telesne aktivnosti v naravi, kjer so glavni terapevtski vzvodi sonce, voda in zrak, za duševno počutje

pa barvitost in lepota narave in prijateljstva, ki nastanejo pri pohodih v naravo, kolesarjenju,

planinarjenju. Metode dela, ki se bodo uporabljale pri izvajanju tega programa: individualno delo; v

večini primerov pa delo s skupino.

 

7. DELAVNICE, SAMOPOMOČNE IN TERAPEVTSKE SKUPIN

Društvo invalidov izvaja tiste aktivnosti, ki jih imenujemo tudi duhovna ustvarjalnost kot so literarno,

likovno z različnimi materiali, glasbeno, pevsko, dramsko, plesno in drugo ustvarjanje. Program bo

potekal v ustrezno prilagojenih prostorih in bo obsegal vsebina druženja v dnevnih centrih, klubih,

preko katerih si invalidi ohranjajo in ojačajo psihofizično kondicijo, ki je predpogoj za vstopanje v

vsakdanje življenje in opravljanje vseh življenjskih funkcij. Program bo obsegal tudi različne vrste

skupinskega ročnega dela in različnih spretnosti, razvitih celo do vrhunskih izdelkov. Program bo

organiziran tudi kot bralna druščina, z njim preko neke vrste "potujoče knjižnice", ko lažji invalidi

redno dostavljajo knjige in drugo literaturo tistim invalidom, ki si jih sami ne zmorejo priskrbeti.

Izmenjava življenjskih izkušenj pri reševanju težav pomeni tudi obliko psihične samopomoči, saj se ob

pogovoru z drugimi zdi marsikatera težava takoj manjša in lažje rešljiva kot prej.

 

8. INTEGRIRANJE INVALIDOV V KULTURNO ŽIVLJENJE

Društvo invalidov izvaja tiste aktivnosti, ki so pomembne za kvaliteto življenja invalida:

najpomembnejši je socialni stik z ljudmi, vključevanje v družbo skozi doživljanje kulturno umetniških

stvaritev, ki pa morajo biti za invalide dostopne in prilagojene. Program bo organiziran tudi kot

bralna druščina, z njim preko "potujoče knjižnice" in invalidov prostovoljcev redno dostavljajo knjige

tistim invalidom, ki si jih sami ne zmorejo priskrbeti oz. nimajo družine. Z branjem invalidi ohranjajo

stik s kulturno dediščino in ožjim socialnim okoljem društva. Ogledi opernih, gledaliških predstav,

koncertov, ostalih prireditev, sejmov in razstav ter knjižnic. Izmenjava izkušenj pri reševanju težav

pomeni tudi obliko psihične samopomoči, saj se ob pogovoru z drugimi zdi marsikatera težava takoj

manjša in lažje rešljiva kot prej; gre tudi za združevanje možnosti in želje po izobrazbi, pri druženju z

vrstniki in prijatelji ter zadovoljitev interesov. Program se bo izvajal na način dela s posameznikom in

s skupino. Potekal bo v manjših skupinah, ki omogočajo aktivno sodelovanje uporabnikov.

 

 

Polje z besedilom:

DRUŠTVO INVALIDOV

OBČINE LAŠKO